
otrovana tišino
večeras šutiš
zaderi mi se u lice
preko mrtvog mi jezika
sve do grkljana
da progutam tu riječ
u kapima bezoara
riječ njegovu
nikad mi izrečenu
i ovoj crnoj vrani
što mi stoji na ramenu
kao svjedok sudbine
oči poveži maramom iz krvi
zaveži joj kljun bodljikavom žicom
da me ne vidi
da ne progovori
čija sam
tko sam
dok umirem uz njega
Pesem - krik in obup, ki ostane še dolgo po branju - čestitke,
lp, Ana
Hvala Ana!!! Lp!
Like
Hvala Janez :) lp pozdrav!
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Tanja Ocelić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!