otrovana tišino
večeras šutiš
zaderi mi se u lice
preko mrtvog mi jezika
sve do grkljana
da progutam tu riječ
u kapima bezoara
riječ njegovu
nikad mi izrečenu
i ovoj crnoj vrani
što mi stoji na ramenu
kao svjedok sudbine
oči poveži maramom iz krvi
zaveži joj kljun bodljikavom žicom
da me ne vidi
da ne progovori
čija sam
tko sam
dok umirem uz njega
urednica
Poslano:
18. 10. 2020 ob 07:43
Spremenjeno:
18. 10. 2020 ob 09:43
Pesem - krik in obup, ki ostane še dolgo po branju - čestitke,
lp, Ana
Poslano:
18. 10. 2020 ob 09:07
Spremenjeno:
18. 10. 2020 ob 11:07
Hvala Ana!!! Lp!
Poslano:
20. 10. 2020 ob 15:53
Spremenjeno:
20. 10. 2020 ob 17:53
Like
Poslano:
20. 10. 2020 ob 16:08
Spremenjeno:
20. 10. 2020 ob 18:08
Hvala Janez :) lp pozdrav!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tanja Ocelić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!