Ko v mrzlo jutro stopi mož,
diši po zbujanju s poljubi,
po ustnicah kot šopek rož,
pod plaščem polne so mu grudi.

Ustavi ga nekdo brez vonja
in zahrešči kot lačna vrana,
oprava mu je temna, bojna,
iz grla mrčje zanj je hrana.

Z menoj zdaj pojdeš pred sodnika,
kršiš nam red in vse postave,
še druge to lahko zamika
in z zmedo jim napolniš glave!

Ne sme dišati se po sreči,
ne smeš dišati zadovoljno,
vsem takim prostor je le v ječi,
ker red je red, reče zlovoljno.

Moža z nasmehom klet pojé,
noči in dneve v njej čemi,
ko zunaj upogne strah glavé,
iz trdnih prsi cvet kali.

pi - irena p.