Zora polaga
mlade, okrogle roke
na hladne skale.
Prebuja slankaste okuse.
Morje je porisano
z debelimi progami
in sedečimi galebi.
V neponovljivem,
neenakomernem vzorcu.
Izza otoka priletita
dolga, iztegnjena
bela vratova
s široko razprtimi krili,
ki v nizkem preletu,
na glas režejo
šuštečo svilo.
Spustita se na
luskasto gladino.
Elegantno paseta čredo,
ki z valovi drsi
v jesensko jutro.
urednica
Poslano:
18. 10. 2020 ob 07:00
Spremenjeno:
18. 10. 2020 ob 09:00
Pozdravček, Nada, pesem mi je všeč. Morda bi zamenjala naslov, npr. v Veduta?
Lp, Ana
Poslano:
21. 10. 2020 ob 08:27
Spremenjeno:
21. 10. 2020 ob 10:27
Zdravo!
Ja lahko. Hotela sem poudariti, to nenavadnost - labod na morju, pa mi ni padlo nič drugega na misel.
Pozdrave Nada
urednica
Poslano:
21. 10. 2020 ob 15:02
Spremenjeno:
21. 10. 2020 ob 17:02
Včasih pomaga bolj oddaljen pogled ... čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!