Rumeno cvetita žajbelj in srobot v oktobru drugje

kot tedaj, ko se je Janez zaljubil vame, 

Presečnikovo Meto, da je moje preveliko 

rumeno srce kot trepetlika zašumelo:

          Od tod grem, v mestu je življenje veliko …

          Pridi, ti nekaj pokažem … 

          Uglajen, izobražen gospod, oče …

          Pridi, ti nekaj pokažem …

Pa se je začelo.

Za zmeraj, za zmeraj, za zmeraj —

kot pomarančne lupine,

do naslednje pomladi, do cvetenja —  

premine. Rumeno cvetita …

———————

* https://www.youtube.com/watch?v=VvPFEvrpCWg 

Mirjam Dular