Nebo ponoči

v tihih sanjah zaživi

vsa domišljija

Rada sanjam kadar imam v mislih kaj dobrega,

kar tistega ki me ne pahne v nočno moro in diham

kot da sem se vživela v domišljijo preko belega dne.

Takrat hodim sproščenih korakov nekako tako

kot bi se mi žvižgalo in nimam težkih misli

da bi me obremenjevale in me delale nesrečno.

Na žalost ponoči imam vedno hude sanje

in zbudim se, kot da sem osem ur delala najhujše delo

ki nikakor ni po moji koži, da bi ga zmogla zlahka prenesit.

Zjutraj ponavadi pozabim na vsebino ki me je mučila

in to je dobro, dan vsaj začnem z lepimi misli ki me za razliko od noči

naredijo lahkotno in nasmejano. Tudi nocoj je bilo tako, zato nisem šla

leči nazaj ampak sem se popolnoma zbudila in tako mi je lažje.

Zdaj grem svetlemu dnevu naproti in nikakor nisem slabe volje,

le budna sem par ur prej, kar me dela bolj srečno kot pa nejevoljno.

Dan bo dober, niti dež mi ga ne more narediti črnega, pa tudi grom ne.

IŽ-lev