
Iz tvojih por se pretaka sončna kri
V čaše mojih zenic
Usta brizgajo besede
Povezane v šopke, stkane iz vetra
Ki raznaša najino čipkasto kožo
V nevidni zrak
Tam se ponovno zlepiva
V lepljivo gmoto
Oblečeno v zelene oblake
Teznost je večja od neba
Večja od žlahtne grenkobe
Kot mlinski kamen
Si se vgradila vame
Misel brez imena
Mi podarila novo obliko
Novo ime
Blizu konca je začetek
In ko je začetek spočet
Konec umre
Ob koncu pesmi se mi je prikazala kača, ki si grize rep - kot simbol večnega kroga, popolnosti. Doseganje te se stopnjuje skozi pesem, čestitke,
lp, Ana
Čudovita pesem, čestitam za stvaritev!
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!