Iz tvojih por se pretaka sončna kri
V čaše mojih zenic

Usta brizgajo besede
Povezane v šopke, stkane iz vetra

Ki raznaša najino čipkasto kožo
V nevidni zrak

Tam se ponovno zlepiva
V lepljivo gmoto

Oblečeno v zelene oblake
Teznost je večja od neba

Večja od žlahtne grenkobe
Kot mlinski kamen

Si se vgradila vame
Misel brez imena

Mi podarila novo obliko
Novo ime

Blizu konca je začetek
In ko je začetek spočet

Konec umre

Silva Langenfus