Avioni
so rožnati kometi,
tvoje oči pa
žarijo svetlo rumeno,
ko se zvečer odpravljava iz mesta,
naju pozdravljajo neznanci
- dober večer, dober večer
čer, čer
čer, čer
ČER
čer -
preden zavijeva domov,
se ustaviva v ulični kapelici,
da debelemu angelčku
pihneva v podplate
in ražščeševa Marijine kodre,
- Danes si privošči kozarec mašnega vina,
ji šepneva,
- in penečo kopel,
da ne bo preveč razvajen
naš dobri kralj,
brezmadežni sin
in odrešenik.
Na Hujah sem preživel prvih 20 let svojega življenja
Svit, res, iz naših koncev si??
Potem bom pa pomislila nate, naslednjič, ko grem iz mesta domov po klančku mimo tiste roza cerkvice in konjičkov! ♡
Lahko bi bilo hudomušno, za nekatere svetoskrunsko, meni, no meni je zelo všeč.
Na zdravje v peneči kopeli.
"filia"
Filia, hvala! ♡♡ Ja, moja pesem je en hud blasfem, ker sem si drznila trpeči cankarjevski materi reči, naj si ga vzame na izi. :D :D
Večji blasfem bi bil, če bi cankarjanska mati to zares storila - govorimo pa že lahko ... ;) čestitke k zračni pesmi,
lp, Ana
Hvala, Ana!
Jaaa, to verzijo Cankarja bi rada prebrala:
- Mati, kave bi!
- A boš dal že enkrat gmah?! Lih sem si odprla Šardonejčka pa priklopila Netflix. ♡ :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ananda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!