Slika spomina. Reciklaža.
Mehko se k meni
je sklanjalo lice
“za zmeraj” so potne
me stiskále ročice.
Ampak zdaj —
zdaj sem odveč
z nožem v vratu
so vrgli me preč.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Foto: T. D.
Tudi pri nas doma odslužijo najljubše igrače - jih čaka podobna usoda...
Ja, tko to je. Zmeraj pa še ostane opcija reciklaže, take ali drugačne. (Jaz sem si tolk tolk želela takega konjička, ko sem bila majhna ...)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 26. 09. 2020 ob 10:17
- Prebrano 414 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 35.1