Pravi mi:
Dež je rosil cel dan
že mokro od dežja sem te skril pod dežnik
posušil, s podlogo od plašča
sva zbirala jesensko deževnico
na golih dlaneh kuhala čaj iz njenih plodov

Pravi mi:
V snežni hiši sva prebila zimo
ob vikendih sva potovala v počitniški dom Iglo
jedla sva snežinke, v času najhladnejših dni pa
visoko kalorično polarno svetlobo.
Plesala si pod belimi oblaki
popevajoč
Ti si vsa voda mojega telesa,
poglej ta premična kiparska dela
oblaki skicirajo najina notranja stanja
ali vidiš kako bela ptica naslanja glavo na ramo cveta
ali slišiš kako je balet barv spregovoril v naju,
ti si vsa voda mojega telesa.

Pravi mi:
Pošiljala sva razglednice zmrznjenih ploščic, brez znamkic
jih pisala  z ribjimi luskinami.
Ko naju je oglušila tišina,
si kožo neba zategovala čez zvezde
in z gibkimi prsti ustvarjala ritem tam-tam-tama.
V sanje si me zazibala z zvoki harfe,
a mi nisi hotela izdati skrivnosti iz česa si jo v tisti belini ustvarila in
kako lahko komponiraš te melodije…

Pravi mi,
vse to mi pravi On
jaz pa se ničesar ne spomnim
razen modrikastega valovanja
dežnika
in verovanja.

Jure Drljepan (JUR)