Poezija
Pesmi so postale preteklost
danes se najraje piše poezijo
širše in bolj vsakdanje
z občutkom v katerem se uloviš
tudi ko si sam in čutiš slično
sprehajam se po majhnem mestu
izložb skorajda ni nikjer
zato gledam v tla ali pa pred seboj
kljub temu da nas je malo
smo si zelo narazen in ne najdemo skupne točke
tako je pač v življenju
govori na koncu pa so si skoraj vsi enaki
vsi so bili zlati le skupaj niso šli
ko pomislim na kaj takšnega znova gledam v tla
brez besed jo maham naprej in spet nič ne rečem
ja, to je samo poezija
ujamem se in ujamem te
ko si najmanj mislim
ko si najmanj misliš
tu je neka slična točka
Poslano:
25. 08. 2020 ob 08:27
Spremenjeno:
25. 08. 2020 ob 10:19
Lepo!
Lp, Sašo
… "ja, to je samo poezija
ujamem se in ujamem te" …
Vesela sem, da si se ujela vanjo in upam, da si ujela tudi mene, draga pesnica Irena.
Lep dan ti želim,
koni
Nekako si me prenesla v "Deklino Zgodbo", čeprav ne pišeš o tem. Tvoje pisanje mi je pričaralo tiste določene sekvence skupnih točk s pogledi uprtimi v tla ...
Pozdrav "filia"
Sašo lepo dobro jutro
Nekaj sem napisala, še res je... Poezija gledanja v tla...
Hvala ti za lep odmev in vse dobro,Irena
Spoštovana koni
Res sem se ujela, odkrito se počutim tko resno, nisem pa mislila da je
tko resno. Pa sem se res ujela.
Želim ti lepe poletne dni in veliko navdiha pri pisanju,Irena
Draga filia
Vesela sem tvojih besed, tvojega komentarja.
Ja res, večinoma vsi gledamo v tla, kdo ve kaj vse se plete v mislih.
Želim ti lepi in srečen dan,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 25. 08. 2020 ob 07:26
- Prebrano 494 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 234.1
- Število ocen: 9