Nocoj sem te vdihnila,

globoko v pljuča.

Vsepovsod so tvoji odtisi,

tvoje sledi so me popolnoma prevzele,

 me začarale z urokom unikatnosti. 

Si edinstven, kako ne bi bil, ko pa vsak tvoj delček kriči po svojstvenem odmerku

sreče, žalosti, veselja, strasti, strahu, sarkazma.

Tvoje poteze so samo ene, nikoli več ne bo enakih.

Vedno si v mojem krvnem obtoku,

tako blizu srca, preblizu.  

Kakor lačen ris na preži

spremljam vsak tvoj gib.

Ne prežim na tvojo šibkost, prežim na moč.

Ker hlepim, segam po še več in še dlje.

Stojim na robu brezna in končno skočim.

Dol, v neznano, brez gravitacije, le za hip

ujamem trenutek lebdenja v praznem,

polna tebe in novih poti, ki se stikajo z vonjem po domu.

Ko se predam, spolziš preko mene kot prha,

ki me škropi z belim in zlatim.

Vsak gib, dotik, pogled, nasmeh

ruši preteklost in briše prihodnost.

Nobena od njiju več ne obstaja.

Je samo zdaj in zaradi tega gorim

v želji po lesku, po žaru, po dihu.

Tvoji odtisi so globoko v meni,

Drhtijo nazaj, k življenju, k ljubezni.

Brez predaha.

Serena Night