Videl tvoje svetle sem kodre
videl sem tvoje bele roke
videl sem tvoje oči svetlomodre
v njih pa zagledal sem tvoje srce.
V belo zaviti so morja valovi
krhki njegovi so mlečni mostovi.
Romanca je krhka, in kratki so dnovi.
K jutru že kličejo cerkve zvonovi.
Ločila sva se, za vedno, za zmeraj
nikoli ne bova več ista kot včeraj.
Že morje razgublja najine snove,
a veter s spomini pošilja darove.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: orfej
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!