
Odličen
Jaz bi seveda napisala
nakravžljan oblak
preko ustnic meseca :)
lp
pi
hm, moje opažanje je, da so odlični haikuji sila redki,
zato je tudi verjetnost, da je ta odličen, precej pičla.
lahko ga pa jemlješ kot parodijo haikustičnih naprezanj,
ki so parodija sama po sebi, a se (ne haikuji, pač pa avtorji)
tega ne zavedajo.
s tega vidika bi ga pač ocenil tako, da je dosegel svoj namen.
čist tko, mimogrede, misliš, da bi dodani 'o' dodal kakšno vrednost?
Ne, seveda ne bi dodal vrednosti.
In želela sem le dobro. Povedati, da mi je všeč. Povedati, da se sama pač držim pravil za določene oblike. Kar seveda ne pomeni, da se bi moral tudi kdo drug, ali da je zaradi tega kaj slabše ali boljše, sploh v primeru kot je ta, ko je sporočilo izvirno.
no, saj nisem bil nič počutilno ogrožen niti nisem mislil, da vsiljuješ kaj (formo).
le vprašam, zakaj se držati forme, če nič ne doprinese. v tem primeru ne bi bilo drugače, če bi se je.
večkrat pa preberem haikuje, ko se zaradi tlačenja formo in štetja zlogov
skvari sicer dobra zamisel.
meni je tudi malo všeč - kot hec, ampak ne kot 'pravi haiku'.
ker preveč telovadbe v domišljiji je potrebne, da nastanejo takšni haikuji,
včasih to deluje in ima smisel, preberem pa mnoge, kjer to ni slučaj.
se pravi, da nimajo značilne haikujevske neposrednosti zaznave in vtisa, zato tudi ta ni odličen. kdor se zvesto drži forme, bi se tega moral zavedati.
izgleda, da tudi kot parodija ni najbolje uspel -- najbrž zaradi 'rabe' okrogle lune - ki smo jo navajeni 'videti' kot obraz, ji 'slikati' oči ipd. če bi bila trikotne oblike potem to ne bi šlo. zato ustnice in smrkelj oblakov ne delujejo tako zelo prisiljeno v tem haikuju - in zato tudi ne deluje povsem dobro kot parodija.
če uporabim npr. utečeno 'plameni oblizujejo', ni potrebne nobene mentalne gimnastike (skoraj na meji halucinacij :), da si naslikam podobo v duhu -
ker plameni pač po obliki spominjajo na jezike, čeprav so sta si jezik in plamen pomensko tuja.
v primeru pa, da bi ribje oči videl kot kocke ledu ali npr. frnikole, bi moral
pa imeti presneto dober oz. poseben razlog, da bi to delovalo v kontekstu zapisa.
to je moja poanta: vse prevečkrat se rečem iz narave na silo prisoja človeška naličja in dejavnosti, kar potem deluje izumetničeno, prav nič skupno z 'neposredno zaznavo narave', 'trenutnim vtisom, uvidom'. Kdor v neupoštevanju forme vedno in povsod vidi le silno pomanjkljivost (kar je sicer zgrešeno), bi moral upoštevat tudi to zahtevo, ki naj bi veljala za prave, kakor bolj resne oz. klasične haikuje.
Ravno to prisojanje človeškega naličja se mi zdi zanimivo in bi morda lahko rekli, da gre manj za parodijo, bolj za senryu?
Lp, Ana
nope, ne more biti ravno senryu, ker z ničemer ne nakaže teme - človeške lastnosti/ slabosti, katero naj bi obdelal.
če ga pa kdo skupaj s komentarji o izumetničenosti hoče brati kot senryu, pa nimam nič proti. V tem primeru bi bil mesec lahko nekakšno božanstvo haikujev, smrkelj pa prežvečeni zlogi, ki se popajo nanj.
saj pravim, zapis sam pa tega konteksta nima, je bil mišljen bolj lahkotno - recimo kot oponašanje haikujev, ki me preveč ne navdušujejo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Srečko Luštrek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!