Na nočni omarici
iščem sponko za lase.
Pričnem odpirati predale.
Tam so slinčki, previjalke, prvi copatki,
dude, odejice, pajacki, kapice,
račke, kužki, grizalke.
Skoznje gledam v čas pred dvajsetimi leti
in slišim ojačan hčerin utrip v porodni sobi,
vidim drobno modro sluzasto telesce sina,
ujamem rožnate roke, ki mahajo po zraku
in lovijo svetlobo, stik.
Plazim se nad njima; naredita prve korake,
grulita in vmes vznikajo prve mama ata besede.
Prikažejo se mi odrgnjena kolena s potk,
pedali otroškega bicikla,
za katerim sklonjena tečem,
da bi jima pomagala loviti ravnotežje.
Poblisne nasmeh izrezane buče,
v katero sta vložila goreče sveče.
S sten oživijo risbe
s celo nogometno ekipo glavonožcev
in hišk z rožnimi cvetovi namesto oken.
Pojavijo se številke, črke in pisava -
poglavje Šola, ki še kar traja.
Na tleh zagledam sponko.
Pripnem si jo v lase.
Zaprem predale.
Počutim se kot Ivana,
ki je strmela v svoje Poletje,
potem
ko ga je že videl ves svet.
Poslano:
20. 08. 2020 ob 12:28
Spremenjeno:
20. 08. 2020 ob 12:34
Tudi jaz <3
Čudovito Ana, pesem polna nostalgije in zavedanja o minljivosti :) Čestitke!
Lp Bor
Balzam za dušo! ♡ Naše grizalke, cvilkoti, pleničke, pajacki, kapice in cingljajoče nogavičke so trenutno razsute po celem stanovanju, kar težko si predstavljam, da bodo čez dvajset let souvenirji v predalu. :)
Hvala vam, Irena, Bor, Ananda - in tako nas stvari včasih premaknejo iz resničnosti ...
lep dan,
Ana
Lepoooo (*_*)
Lep dan ti želim,Marija
Hvala, enako, Marija,
Ana
Zelo lepo... in res, kako hitro mine dvajset let... Podoživljamo s teboj...
Mirjam
;) hvala, Mirjam, lep dan,
Ana
Izredna, če bi lahko, bi jo podčrtal !
Lp, Drago
Toliko časa v tej pesmi, pa je tako brezčasna.
:)
Me veseli, da smo tudi mi lahko odkrili poletje s tabo.
Čestitke,
H
Hvala, Drago in Helena, lep dan, naj bo še poletje ...
Ana
Filia, hvala ti, vesela sem, da si pokukala vanje ...
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ana Porenta (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!