Kateri v letu čas najbolj blesti poetu,
da bi opeval ga, pobarval, kazal svetu?
Jesen, pomladi maj? Mogoče hladna zima?
Bi drug' čas, jutro, noč postal najlepša rima?

        Jaz vem, je stih res mili, ko diha vsa natura.
        Jaz vem, ta čas je tákrat, ko pokvari se ura.

Kateri kraj z najlepšim orisom se črkuje
da spiše Trenu bajnost, kjer človek rad domuje?
So to obale, hribi? Razgled z gora, vasice?
So sanje tiste, Vsêmir? Nebo, ki last je ptice?

        Jaz vem za kraj: do tjakaj - gre le za 2 čolniček.
        Jaz vem, najlepši kraj je svoj lasten skrit kotiček.

Čigava umetnina najlepše se opiše?
V oblinah kip? Mehkota, ki jo Dalì nariše?
Kaj zenico razširi, med vekami se ustavi

in jemlje dih s pogledom, v oblikah, barvi pravi?

        Jaz vem, zaprem oči in tam Ti si. Ob sotočju.
        Jaz vem: obris, obrazek speč v maminem naročju.

In zven katere strune najèži mi podkožje?
Je Glas to, Gospel, Ritem? Kje skrito je orožje?
Chopina note črne, al' Rocka mojstrovina?
Besede v vrstnih redih, med njimi nežna rima?

        Jaz vem: prav nežni glasek, ki smeje se otročje.
        Jaz vem: ljubezni pesem, dveh src utrip sozvočje.


Kdaj pesem je popolna? Kdaj je v presežka rabo?

                                    Jaz vem.

Besedje ni pomembno. Ko jo prebiram. S tabo.

Maša GL