Kakor na nebu, tako na zemlji
med nevihto neštetokrat poči nebo
v špranjah zaplešejo zublji pekla
ki izgine
ko rana zaraste
in jo prekrije obliž temnih oblakov
skrije Hejfasta
ki kuje nove strelice očetu
in posluša materin smeh
čaka njene solze
zemlja je žejna
kovačeva žena je nimfomanka
ki rodi Erosa drugemu
vedno znova pozabim
da je pankrt
in da se moja soseda boji toče
ker ima nov avto
zadnja kitica presežna ... ;)
hehe, pa še res je :)
Hvala, Mirjam
Z zadnjo kitico narediš posrečen most med mitologijo in stvarnostjo ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 02. 08. 2020 ob 08:32
- Prebrano 513 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 86.28
- Število ocen: 11