Zjutraj si poletje

globoko pod jezikom rastejo koraki

čim odpreš usta
ti skoznje
odtečejo širom vzkipele pokrajine

čudežno pomlajena drevesa
in rumeno tleča polja

a vseeno v tvoj dan kdaj vdrejo tista zmršena mesta
betonsko mrakobna
ki jim nikakor ne razločiš obraza

le hrbet

pa drugega več nič
čisto nič

da jih do jutra znova poseliš z barvami svoje prisotnosti

albin

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
01. 08. 2020 ob 14:48

 ... ko poezija preseže pripoved, ko se zabriše okvir in se sanje prelevijo v zaznavanje, spomini v slutnje, nastane taka pesem. In ostane.

Lp, L

Zastavica

albin

Poslano:
03. 08. 2020 ob 13:31
Spremenjeno:
03. 08. 2020 ob 13:31

 Lidija, najlepša hvala.

 Zelo me veseli.

 :)

 Lp,  albin

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

albin
Napisal/a: albin

Pesmi

  • 01. 08. 2020 ob 09:39
  • Prebrano 204 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica