Kako si vztrajna pesem
tako da te moram napisati
v nahrbtniku imam sendvič in sok
in debeli zvezek zate
v njem bodo pristale
vse moje besede
dvomi in prepričanja
zahvala ali polom
vate se bom zvila
kakor stara rola papirja
ko se je še lepo pisalo
čeprav danes imamo vsi
enako pisavo računalniško
sploh se ne ločimo eden od drugega
le besede in pomeni so različni
kakor tudi osebki ki pišemo
tarnati se mi več ne da
sem se naveličala
hrabrost je lepa
a če nima pomena
se ne splača
kako naj potem sploh še napišem
iz sebe ven ja to vem
to delam vedno
vedno hranim veliki čudež
za prave čase
in se opiram na nevidno palico
ki me drži pokonci
ko mi pojenjajo moči
in sem prepuščena sama sebi
ja pesem hočeš biti napisana
čeprav te nikamor ne silim
ti mi premikaš prste
in ženeš misli naprej
si pot moja in jaz tvoj stezosledec
tako se zibava v ritmu
dokler ne prideva do pike
ali preprosto izginem
kot prej ko me nikjer ni bilo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!