Pero brez premika
Včasih se pero zatakne
v papirnato hrapavost
na sredi stavka.
Modra luža prične rasti.
Ker ravno motriš sivino
smrekovih iglic,
v tisti packi ugledaš
najlepšo stvar
odcvetelega dne,
ki se koncentrično širi
po izparelem času.
Izmisliš si izgovor,
čakaš.
Piješ večer.
Čakaš na košček poezije v sebi, za katerega misliš, da je neulovljiv, a ga imaš že na papirju, bravo.
Lp, lidija
Vedno znova vidim, da se splača pisati z nalivnikom. Iz srca hvala za podčrtanko.
Lep večer, Ziegler
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ziegler
- 28. 07. 2020 ob 18:01
- Prebrano 526 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 145.8
- Število ocen: 6