Glasba, ki nosi energijo,
šum ki gre le mimo,
je popotnik moj med voznjo
smisel z vizijo.
Med ovinki, rahlo se nagnem
da ohranim ravnotežje,
misli in navad,
ki živim jih čez vsakdan.
Hranim vse kar vidim,
od gora, do ravnic zelenih,
trav, dreves, ptic in ježkov
še potok kdaj opazim,
ko žubori lahkotno mi v očesu.
Vse premika se po isti cesti,
vsak svoj volan drži življenja,
le kam odpeljal nas bo ta plin,
hitro kakor sunek prepolnih jader sanj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!