Tema objema
moje oči
pretemno je
da bi videla sonce
le zvezde kraljujejo
nad mojo glavo
kakor da bi me hotele prepričati
da je življenje lepo
in noč še bolj
bolj magična
od čarovnikove moči
in mirnejša od korakov podnevi
ki hodijo za načrti
in se obračajo na vogalih
vse zavoljo tega
da pridem na cilj
na pol speča ležim
in čakam na sanje
kakor na čudež
da znova lebdim
tam kjer sem
in tam kjer me ni
da se misli obračajo
in možgani delujejo
kot da bi bili boben
ki se vrti v pralnem stroju
in ko se vdam minejo ure
potem pride beli dan
in gre se zares
vse kar naredim
bo vpisano v zgodovino
označeno z dobrim
ali mogoče slabim
vse dokler znova ne ležem
in mislim na nekaj
česar ni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!