Kovinski objem
V zgodnjem jutru
s kositrnimi očmi
zrem v svoj odsev
Počasi se ogreva svinec
ki mi pluje po krvi
Skozi svetlobo se prah
spreminja v srebrne bleščice
Peljem v dolino
v vzratnem ogledalu
vidim tvoj skelet
Do večera ga zlati pajčolani
odenejo v podobo
Znova bova spletla objem
in noč naju bo prelila v kalup
Občutja, ki jim plašč kovin daje mo(go)čnost, imeniten je tudi zaključek pesmi ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Henrik Korpnik
- 18. 07. 2020 ob 14:43
- Prebrano 569 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 140.59