Pesem me je nagovorila, morda le nekaj popravkov:

V tvojih očeh

črna resničnost

nešteto pisanih oblik

izpij me iz preteklosti

gole vere

ne ohranjaj skrivnosti

poveži naju nepričakovano

duša je polna hrepenja

na žalostnih ulicah

odmevajo starodavni časi

še vedno se spominjam

neimenovane poti

brezciljnega tavanja

lahko bi če bi želel

prepoznal luč sreče

zavedajoč se

da sem prenehal biti človek

ko grem po svoji poti 

naj ne bom takšen kot sem

izberi tisto najboljše za naju

želim ti srečo

od katere hočem pobegniti

pobegniti daleč od tvojega pogleda

v tvojih očeh

greh je še vedno svež

hrepenim po svobodi

večne samozavesti

in vse kar sva imela

se spreminja se v nič

samo sanje postanejo resnične

s komaj vidnim obrisom

izgubljenih hologramov

najinega odrekanja ...

Premisli in če želiš, popravi,

lp, Ana

Zahvaljujem se za nasvet in za pomoč, saj mi je glava polna vsega zaradi karantene, ki mi jutri izteče. Test negativen, jaz pa pozitiven kot oseba.

Lp!             R. V. - Žiga Lev

Oh, vsi ti predpisi ... važno, da ostajaš svoj, 

čestitke k pesmi,

lp, Ana