Veter ziba tvoje misli
a jih ne izpustiš,
daš mi čas za vse norosti,
povej, misliva isto,
da ti z roko sežem
med kapljice poželenja,
povej, to misliš,
da se vrinem v svetlobo užitka
in skupaj prebudiva dan,
ker jutri bom pogrešal sladke misli,
razlite po golem telesu,
a ne smem jih več brati
s tvojih ustnic,
s tvoje ranljive ječe tam spodaj,
povej, misliva isto,
naj ne jenja veter,
naj z vzdihi polzijo med nama,
tvoje vroče misli.