Osamljen sem ,
Jokam ,ko solze na mojih licih,
Govorijo mi resnico ,težko je skriti,
Bolečino za zaveso ,lepih tkanin,
Videl sem lepoto ni bila prosojna,
Zlila je barve meni v srce ,
Ljubezni mavrica imela je lep nasmeh,
Ne razumem, zakaj trpim v mejah se držim,
Mogoče nekoč ta mavrica nad mano ,
Bo bedela ,zato priznam,
Pogosto gledam skozi prizmo,
Osamljenost ,ki išče to osebo,
Da z njo iskala bo mavrico in meje preskočila.
Samo da me bo ljubila.

Sandi iler