zavlečeš se med korenine
kot da lahko z njimi rasteš v drevo ki liže nebo
a le ždiš v spletu in godeš na stare strune
nič balad o grmadah kjer so goreli uporniki razsvetljeni in neposlušni
monotono slaviš može v škrlatu ki so pojedli iz jaslic seno
sklatili zvezdo
odrli ovce in pastirje
razpeli nad ljudi hologram križa
prežvečene hostije polagajo v usta klečečim
ki jim šepetajo svoje male skrivnosti
ker se bojijo velikih
srkaš in vlečeš vodo iz sveta
da bi jo delil po kapljicah hvaležnim
a lipa pod katero si zavlečen je živa
in njene korenine se znajo oviti kakor kače
ki zrastejo iz krvi Meduzine odsekane glave
kdo bo okamnel
če se spogledata
Ni kaj, za občudovanje so tvoje pronicljive misli, Poetesa Irena, ki jih vešče obelodaniš s poezijo ...
Prijeten, sončen dan ti želim,
Sašo
Hvala, Mirjam in Sašo
vse bolj vroče je :)
lp
pi
Kako si mo(go)čni prilastijo vero in jo spremenijo v aparat ... izvirne, goste in zgovorne podobe v pesmi, čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana
Le čigav bo ...
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!