Pozabila si me

Pozabil sem te

med potrkavanjem korakov

po nepometenem stopnišču.

Pozabil na odsluženem jogiju,

prekritem z ometom sten,

ki so slišale preveč.

Pozabil na tisti stari omari,

ki je pela, kot pojejo

žalostna debla med burjo.

Pozabil sem te v zadnjem hodniku,

ki ne vodi nikamor.

 

Mojega srečno nisi slišala.

 

Čakala si me med podboji vrat

in vedela, da se vrnem.

Noč je pobrisala tvoje sence.

Čakala si me s polobjemom,

kot utrujena žena čaka z mlačnim kosilom.

Kot štorklje čakajo svoje divje orle.

Čakala si me, besna na cesto.

 

Jutra in večeri so se menjali,

kot češnje in jagode ob potegu ročice.

 

Ko je zacingljalo

in so se v tvoje žejne dlani

nalili hladni žetoni,

si me pozabila.

 

Med potrkavanjem korakov,

s pestjo polno zlata.

 

 

Jan Perko

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
13. 07. 2020 ob 20:33

Pozabljeno, ki to v resnici nikoli ne bo! Že zaradi te pesmi ne.

Zgodba nekega razhoda, ovekovečena s poetičnimi "mehčalci" bolečine, ki jo čas, ki je usul tudi omet na žimnico, naredi mehko, polno resignacije in dokončnosti.

 Čestitke,

 Lidija

Zastavica

Jan Perko

Poslano:
14. 07. 2020 ob 10:07

Hvala. :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Jan Perko
Napisal/a: Jan Perko

Pesmi

  • 07. 07. 2020 ob 19:58
  • Prebrano 107 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica