Napisal boš pesem
a še vedno boš tiho
šel boš mimo brez glasu
gledam tvoje besede
kot veter od znotraj ven
čez okno
kako vije stebla rož
kakor da bi hotel uspavati
a jaz nisem zaspana
hočem živo besedo
ki ima glas
in daje življenje
in ne samo papir
in sčasoma več ne berem
le ven grem na veter
in takrat začutim življenje
kakor mimohod besede
ki tiho žvižga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!