Ko mi bo zmanjkovalo časa
mi bo življenje teklo skozi spomin
(tako pravijo)
Spomnil se bom prvih misli
prvega nasmeha
ljubezni
(vse se začne in konča tam)
Tebe
ki si tekla v dežju
(čevlje sva izgubila na poti po travniku)
ko je bila misel
svobodna
Nisva se še poznala
(kdo ve komu si z biseri v očeh lepšala jutra)
pa je dotik poznan
kot danes
ko gre čas v pozabo
Ponovno sem videl
kako sem se pretakal
po življenju
ko sem iskal ljubezen
na vseh krajih
ker sem imel samo ta cilj
(rekli so da se sreča nahaja tam, slepo sem verjel)
Potem sem naju videl
oba
v objemu
med vsemi nama ni bilo mar za poljube
in letni časi so tekli
še hitreje kot zdaj
(vsako leto se je obrnilo hitreje v jesen)
Zaletel sem se v njo
Padel na tla
Vse je bilo zavito v prah
prah mojega časa
da sem komaj gledal v korak
(takrat je čas tekel počasi)
In je prišla
ljubezen
Ovita v srce
samo spraviti sem jo moral na plano
In časa danes ni več
so samo spomini
tebe
naju
mene
otrok
ki rastejo v svoj korak
(le ljubezen naju skriva pred prepadom)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!