Darwin ne pozna Tima Burtona
Kdaj si se nazadnje odžejala, kamela,
tvoji grbi sta oveneli in pljunek je le še pesek,
ki ga mečeš v oči negodnim popotnikom.
Beduini jim v oazah spirajo zrkla,
a najdejo staro slepoto sužnjev ,
ki vidijo le sence in ne znajo do dateljev.
Ob vodi stoji dekle z vrčem na glavi.
Iz mandljastih oči ji mezi sočutje.
Svetlooki in izgubljeni šepetajo med seboj
o vonju divakinje
in rinejo s kanistri naprej v puščavo.
Smeh šakala, ki vzame človešo telo, napolni noč.
Anubis obrne ankh v vratih pekla.
Ključe iz avtomobilov na robu puščav vzamejo opice
in ga obrusijo v prvo orožje.
Vedno znova presenetiš s svojim raznovrstnim pristopom do poezije, Poetesa Irena; pravzaprav daš možnost, da si bralec zaposli misli s počasnim sprehajanjem skozi pesem; a je brez dvoma vredno "olupiti" metafore, da se dokoplješ do pomenljive srčike ...
Lep, nedeljski dan ti želim,
Sašo
Iskrena hvala, Sašo, ker bereš in se potapljaš med besede, v zeve med njimi, ki kričijo, a nimajo prave besede.
Lep dan in če imaš vrt, kaj posadi ;)
LP
pi
Na žalost nimam fizičnega vrta, bom pa v tisti zakonski garteljc kaj luštnega naflancal ... :-)
Lepo pozdravljena,
Sašo
D :)
hvala!
imela amputirana očala
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 04. 07. 2020 ob 21:59
- Prebrano 673 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 125.98
- Število ocen: 9