rezbarija
v svoje panje
napolnim hrabrost
prerežem zrak
in spodrinem hrup
vzpnem čez apnenčast smeh
v deželo gora
kjer se razgrinja svetloba
rezbarija zvezdnega klinopisa
vstopi vame
gre skozme
in nato izgine v ozračju
zapustim svet zvokov
barve in okus
le vsebine ne izpustim
iz svojega dleta
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 04. 07. 2020 ob 16:27
- Prebrano 390 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 40.09
