Skinuli smo krila da ne bismo pali,
učili željno kako se više voli
obećanje nego most – nije li divno
šareno gledati mrešćenje somova,
jesti svakakvu ikru dok se mašta o Suncu?
Skinuli smo krila: ostao je tvrdi poljubac zemlje.
Ikar je makar imao san.
Iz rukopisa
Bolj ljubiti utvare kot upati na nekaj resničnega ... imeniten zaključek pesmi, čestitke,
lp, Ana
Hvala od srca. Lp :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vladimir Vuković
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!