V lepljivem somraku, nekega mračnega, grotesknozatohlega, skoraj srednjeveškega miljeja, koder gorgone razpredajo svoje kačje frizure in se do trde noči že navečerjajo strahov, desertnih grehov, popijejo skrivnosti temnih ulic ... O, kje si ti našla toliko pomenljivih metafor in jih napaberkovati v pesem. Odlično, Poetesa Irena! 

Z lepimi pozdravi,

Sašo    

O, Sašo, kako spretno si se sprehodil med sencami, ki so jih ustvarili ljudje, da bi izzživeli vse, kar jim je odreklo dobro, ali pa so mu sami obrnili hrbet. 

Hvala za komentar in naj  le tam pod kakšnim drevesom sredi prevročega dne.

Lp

pi

Včasih je nekaj strašnega lahko tudi odrešitev, če ne prespiš življenja in moraš potem v spovednico ... čestitke k res posebni Pokori,

lp, Ana

Najlepša hvala, Ana.

lp

pi