Ob samotni poti

nekje v puščavi

 

je nekdo poteptal ogenj

 

 

Le pogorišče še v samoti

 

veter razpihuje

 

a iskre v njem

 

več ne prebudi

 

DragoM

dusica

Poslano:
28. 06. 2020 ob 18:15

... ne, mi ne pustimo ognja umret ...

lp, dušica

Zastavica

DragoM

Poslano:
28. 06. 2020 ob 19:39

...naj plamti, se v kres spremeni !

Hvala !

Lp, Drago

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
06. 07. 2020 ob 08:42

Zanimiva kratkica,  sem pomislila, kako bi bilo, če bi se poslovila od ločil:


Ob samotni poti

nekje v puščavi

 

je nekdo poteptal ogenj poteptal.

 

 

le pogorišče še v samoti

 

veter razpihuje

 

a iskre v njem,     (ta vejica je odveč)

 

več ne prebudi



Premisli in če želiš, popravi,

lp, Ana

Zastavica

DragoM

Poslano:
26. 07. 2020 ob 10:42

Se strinjam in popravljam. Sicer malo pozno, sem bil na dopustu.

"Inhaliral" sem domovino in vse ostalo odštekal.

Lp, Drago

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
27. 07. 2020 ob 07:55

Občutje zapuščenosti in konca preveva kratkico in njeno bralko ... čestitke,

lp, Ana


Zastavica

DragoM

Poslano:
27. 07. 2020 ob 19:06

Hvala, Ana !

Lp, Drago

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

DragoM
Napisal/a: DragoM

Pesmi

  • 28. 06. 2020 ob 17:07
  • Prebrano 483 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 44.77
  • Število ocen: 4

Zastavica