Postala je solza
v kateri se zrcali ves svet,
žuljave roke,
vztrajnost,
potrpežljivost
neprespane noči,
trpljenje in
žalost,
upanje,
nasmeh,
veselje,
tisoč cvetov,
sledi po vrtu,
nasmehi otrok in
hvaležnimi pogledi njenih ljudi.

Dan za dnevom je podarjala,
svoj čas,
svojo misel,
svoje dlani in
sanje.

Obsijala je vse okoli sebe,
razdajala se je,
vsak je dobil košček nje.

Nato je tiho, prav tiho odšla,
njena pot se je končala.
Ostalo pa je bogastvo
njene misli, potu,
upov in sanj,
po kateri hitijo njeni brstiči,
se vzpenjajo v višave,
kjer ONA,
potrpežljivo čaka na njih.
Prišli bodo in
zopet bodo skupaj kot nekoč.
Marksl S.

Felix