nekako je šlo
kot zmeraj gre.
nekateri poslušajo heavy metal
in drugi svoje matere
in žanr dol visenja je široka
igra protesta.
besede pridejo šibko in so zvrtane
na stran kot slab pop takt
in črne in bele se zlijejo v prefinjen zmazek
brezživljenski
brez buma v njem.
večino vrstic rabi razglistevanje
saj diamantov ne moreš prebaviti:
poskusi to dopovedati poetu –
da so njegovi zapisi narobe naciljani in v najboljšem primeru dekliški.
in če si se spotaknil ob poeta
ki ve da to je
kar presuči svojo miško
do komentarjev
in našel boš umetnika v njem.
Navdih ne pride na ukaz in tudi nobena pesem ni sama sebi namen; kot darilo bralcem - ljubiteljem poezije, berem to pesem, ob kateri se je vredno zamisliti že zaradi naslovne misli; všeč mi je …
Lp, koni
huala ti za branje =).
Pesem o šibkosti izrekanja, čeprav so občutja mo(go)čna - sem se spomnila na čisto drugačno Ihanovo Vitezi besed. Čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!