
V mojem nohtu si,
prideš
v krču
kakor popadek
in trajaš,
dokler se iz mojega ušesa
ne izlije vesolje,
dokler mi iz nosu ne prileze
kolonija novorojenih ameb,
trajaš še,
ko se širi rozeta
mojega očesa,
da mi v samo globino črevesja
sežejo
mračne skrivnosti kabale.
Pesem, prežeta s simboliko, popredmetenji in ravno pravšnjo mero skrivnostnosti - čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana! Malo se mi je bledlo od vročine, ko sem pisala tole pesem. Zdaj je njen pomen še meni skrivnosten. :)
Lep zaključek vikenda!
Ananda
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Ananda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!