Sopstvenim rukam
dižem krošnje misli
u želji da ih bacim u oblake.
U svakom kutu sveta
kucalo je srce za tobom
tražilo te u zimskim noćima,
i u letnjim kišama.
Prolaziš kao dete kroz majčino srce.
Odleteo je šešir za tobom
i nema više čime da poklopim
misli u glavi,
nadajući se tvom povratku
u ona vremena gde smo stali.
Sakrivam svoje želje
i pravim široke puteve u drugom
pravcu,
tamo gde će biti više topline
od tvoje metalne zime
koju si mi ostavio.
Dobro zvuči tvoja metalna zima.
lp
Poslano:
19. 06. 2020 ob 06:45
Spremenjeno:
19. 06. 2020 ob 06:47
Hvala Mikailo na komentaru :)
Pozdrav
Snažno dodirne dah poetskog u ovom pjesničkom zapisu.
Pozdrav Tebi
Hvala gospodine Mirko na prelepom komentaru :)
Lp
Ko zmrzuje, so kovine še hladnejše in hrepenijo po ognju,
svojem stvarniku.
Lepa !!
Lp, Drago
Tudi mene se je pesem dotaknila, zelo dober se mi zdi konec. Morda bi začetek malce skrajšala:
Sopstvenim rukam
dižem krošnje misli
u želji da ih bacim u oblake,
možda mi ptice čuju molitve tihe.
U svakom kutu ovog sveta
kucalo je srce jadno za tobom
tražilo te u zimskim noćima,
i u letnjim kišama čeznulo za tobom.
....
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Hvala Drago :)
Hvala gospa Ana, popravljeno :)
Lp
Čestitke k Metalni zimi,
lp, Ana
Najlepša hvala gospa Ana :)
Lp
Čestitam Erna.
U pravi je Ana, slobodno ispravi pesmu kako ti Ana sugerira.
Odlično.
Hvala od srca :) Tako je gospodine Mikailo, sad je još lepša :)
Lp
ČESTITKE, Ernestina !!!
Hvala vam gospodine Popoviču :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ernestina Suljić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!