Ruševine življenja
Življenje se mi počasi ruši.
Z upanjem čakam na rešitev,
čakam na rešitelja,
ki me bo rešil
izpod ruševin.
Težko se spustim iz oblakov,
na trdna, boleča tla.
Upanje, na rešitelja počasi umira,
tako kot jaz počasi umiram,
pod ruševinami svojega življenja.
Pozdravljena, Stella, dobrodošla na Pesem si, lepo, da si se nam pridružila,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stella
- 18. 06. 2020 ob 19:17
- Prebrano 350 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 60.8
- Število ocen: 2