leta leta sem in tja

leta tečka muhasta
gleda kam se vsedla bi

koga kujat se tišči

Muha ta, huda, Cis - Cis se imenuje,
ko vsakega, tu in tam, kdaj nadleguje.
In strašni nje piki neznansko srbijo,
ko tečko pretečno nalašč povzročijo.

Pri nas marsikje muhe rade živijo.
Se afriškim, slavnim, podobne vse zdijo,
ki Muhe Ce - Ce se, Brenčače, glasijo
in kogar kje pičijo, tam vsi zaspijo.

A naša Cis - Cis: če na koga se vsede,
kaj kmalu zagode prav dosti mu zmede.
Bolnik je čemeren, neznansko se Kuja,
pogledi so temni, in volja že tuja.

In kmalu že cvili, pa krili in joka,
z nogami v cepêtu, da hiša vsa poka.
Viharno-udarno se ihta stopnjuje,
ko kar obleži kje na tleh. V solzah čuje.

Znanstveni modro glavé so staknili
in prav nedvoumno 'koj ugotovili:
da Cis - Cis najlažje tako se pozdravi,
z načini, pristopi, ki vsem so tapravi:

da najprej ga, nežno, zagrabiš bolnika
in stisneš v objemček, ko najbolj ga pika.
Nadležno pa muho nato gre spoditi

tako, da lepo se začne govoriti.

Potem se poboža zdaj glavo, zdaj roko
in pesmi vesele zapoje visoko.
Zdaj sem in zdaj tja laske gneteš med prsti,
bolnika v objemu žgečkat gre po vrsti:

med rebri, pod pazduho, pa še za vratom,
po hrbtu, po nogahicah, proti podplatom,
da v vrisku se zvije in vsi se smejijo.
Obrazki čemerni pa se razjasnijo.

Maša GL