Čapljin vzlet
Proti dvanajsti gre
Vračam se od Save
V marmeladnem kozarcu
nosim drobne ribice
ki sem jih zajel
v sivkasti plitvini
Star sem pet let
Kozarec postavim
na betonski robnik
k šterni
Pod njo je še vedno
nekaj rdečkaste vode
kjer sem si zjutraj
spral obraz
Ozrem se k vratom hiše
a si ne upam noter
Oče je morda še doma
Vzamem kozarec in ga
izpraznim v lužo
na makadamski cesti
Ribice so svobodne
pa vendar so ujete
Odhajam nazaj k Savi
Preko sosedovega travnika
Nekoč sem videl sive čaplje
kako vzletajo
Poskusim podoben tek
skoraj polet
Vse lažji sem
Že čutim težak vonj
muljaste mivke
Vonj po razkrajanju
in mokrem kamnu
Poletim k vodi
Herman, tvoje pesmi so izjemne!
Lep pozdrav,
Ananda
Poslano:
17. 06. 2020 ob 08:40
Spremenjeno:
05. 08. 2020 ob 09:05
Hvala za pohvalo, Ananda.
Lep pozdrav, Herman
Izjemna pesem, ja. Tista teža, ki lebdi nad zlorabljenim oroštvom ...
Lp, lidija
Hvala, Lidija,
lp, Herman
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Henrik Korpnik
- 15. 06. 2020 ob 13:00
- Prebrano 751 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 177.84
- Število ocen: 10