Nebo temni
v polju pod njim
okna kot kresnice
opijam se v spokoju slike
brez glasov dneva
in v meni odmeva
luč
ki bi jo utrnili
s pregretim kajfežem
iz jeklenih jezikov
če ne bi bila mokra
od solz za ves svet
kot vsak poet
ki ve svoj dolg
v poljih
kjer svetijo okna kot kresnice
in raste le prazen klas
v čuden čas
polmraka
''... v poljih
kjer svetijo okna kot kresnice
in raste le prazen klas
v čuden čas
polmraka.''
Odlično, draga Irena!
Lp, Katica
Hvala, draga Katica
čudni časi polmraka so, čeprav sonce vsak dan znova vzide
lp
i
Pesem, ki izpolnjuje svoj dolg, saj v času temačnosti mora peti ... čestitke,
lp, Ana
poet poje
neizpete so širjave
moraš, moraš
dati
svoje
<3
Hvala, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 15. 06. 2020 ob 08:47
- Prebrano 461 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 81
- Število ocen: 6