Od kod
nemir, ki me žene med pokošene trave
od koder rastem v krošnje
in pustim očem, da se napasejo neba
nahranjena se izcedim v pero
ki poje kot nekoč v skriptorijih
dišečih po svečah in škapulirjih
kjer so vedeli
da prepisujejo
božjo besedo
Lepoto, do srca mi prinese,
pesem velike Poetese.
Čudovita !!
Lp, Drago
Lepa.
Jaz se pasem v razgledu na morje.
Drago M.
hvala in hvala za tvoje pesniške utinke, ki jih vsak dan rada prebiram
Lp
pi
Maša GL, hvala
Vsi imamo pašnike :) le molzemo se drugače ;)
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 01. 06. 2020 ob 20:03
- Prebrano 549 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 124.05
- Število ocen: 11