Od kod
nemir, ki me žene med pokošene trave
od koder rastem v krošnje
in pustim očem, da se napasejo neba
nahranjena se izcedim v pero
ki poje kot nekoč v skriptorijih
dišečih po svečah in škapulirjih
kjer so vedeli
da prepisujejo
božjo besedo
Lepoto, do srca mi prinese,
pesem velike Poetese.
Čudovita !!
Lp, Drago
Drago M.
hvala in hvala za tvoje pesniške utinke, ki jih vsak dan rada prebiram
Lp
pi
Maša GL, hvala
Vsi imamo pašnike :) le molzemo se drugače ;)
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 01. 06. 2020 ob 20:03
- Prebrano 665 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 124.05