Korenine bengalskega smokovca
Mogoče je vesolje kaos,
mogoče se je nekoč
nešteto delcev
po čistem naključju
strnilo v materijo,
mogoče je bilo včeraj po naključju
vijolično nebo ...
Ampak, če se je nekje v Indiji
lahko eno samo drevo
razvejalo v gozd,
potem
se je iz drevesa
lahko razrasla tudi
galaksija,
ki je na oklepu želve,
ki je velikanka,
ki koraka po štirih ploščah,
ki so tvoje oko,
ki je rdeče
kot javorjev list,
ki si ga včeraj tako premeteno nastavil na mojo pot,
kot si premeteno razporedil cvetove po grmu,
da je do mene priplaval vonj bezga,
ko sem opazovala vijolično nebo,
ki je bilo polno oblakov,
ki so pluli,
ki so bili tihi,
ki so bili barve jantarja,
ki je počasi izginjal
v
aligatorjevem žrelu.
Poslano:
29. 05. 2020 ob 17:20
Spremenjeno:
29. 05. 2020 ob 17:21
* " ki, ko, kot "...pada slap...
Čestitke
Hvala, Svit, vesela sem, da ti je branje lepo steklo. :)
Preživi lep vikend!
Bravo, Ananda! Divno.
Hvala, Bojan! Želim ti divno veće. :)
Naključja in kaos so najboljši navdih (izkušnje) !
Tudi v moje sfere so se razrasle, te korenine - odlično !!
Lp, Drago
Poslano:
30. 05. 2020 ob 18:31
Spremenjeno:
30. 05. 2020 ob 18:32
Drago, me veseli, da ti je pesem všeč, ker vsebuje meni ljube mitološke elemente in razlago vesolja, ki mi je bližja od znanstvene. Kaos je pa neskončna moč in potencial. ♡
Lep pozdrav!
Čudovito prepletena pesem, ki se s svojimi "ki-ji" razrašča kot veje, ob enem pa gradi ritem molitve ali zaklinjanja. Na koncu pa še odlična metaforika vijolične, ki prihaja iz aligatorjevega žrela. Ravno prav skrivnostno, med temačnostjo in lesketanjem življenja.
Čestitke,
H
Helena, hvala za super interpretacijo pesmi, zelo mi je všeč in seveda za podčrtanko. :)
Lep torek želim,
Ananda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ananda
- 29. 05. 2020 ob 17:04
- Prebrano 707 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 242.1
- Število ocen: 9