»ta preklet plac me dela živčno.« mi reče
»saj okej
saj samo živim tukaj.« ji odgovorim
»veliko kretenov svetnikov pozerjev
je šlo tu mimo
veliko od njih boljši moški od mene
in oklicali to sobo za svoj dom.
meni
je samo prostor
vzglavnik in nekaj lesa in pobeg
način da ostanem trezen
ko je treznost meglena.«
»čudak si.« mi reče
»vem
zato sem brezdomen v tej sobi.«
in sva sedela tam
nevedna o tem kaj pride
ali ne pride
dokler se ni soba ulegla v najine kosti
na najine ustnice.
najbrž da je lažje v parih
kot veliko stvari
medtem ko postaneva pohištvo
za naslednjega idiota
ki bo vstopil
da se skrije pred svetom.
genial: »saj okej
saj samo živim tukaj.«
Ljudje smo prostori in v njih se lahko kdo najde, četudi nis(m)o najbolj gostoljubni. Odlično sestavljeni dialogi in pohištvo.
Čestitke,
H
Ti, Kekec!
A si opazil, da praktično vsaka tvoja pesem, v katero se vtaknem, postane Podčrtanka?
To ne bi bil slab sistem. Vedno preveri, če je Mirjam, potem pa dodaj črtice. :D
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!