Ove oči što pilje na grad,
a grad je zver
i zver stan,
a stan je telo
i telo ćelija,
a ćelija je čestica
i čestica svet,
ove oči što pevaju kroz žilet-žicu svikle su na krv:
Adorno kaže da živim,
Adorno mi reče da se ubijem.
Iz rukopisa
Pesem, ki povezuje najbamnjše z največjim, hkrati hoče izenačiti tudi življenje in smrt ... atmosfera tesnobe na (sicer odprtem) koncu. Kako se lahko pesem izide?
Čestitke h kratki, a izzivajoči pesmi,
lp, Ana
Hvala Vam od srca, Ana. Lp. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vladimir Vuković
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!