Zakaj si tak,
Zakaj me nimaš rad,
Se sprašujem
In že obžalujem
Vse kar sva imela;
Prav mi je
Bom pač trpela,
A bi najraje
Ob tebi se grela;
Ko bi mi le povedal
Nekaj lepega
Ko bi se le zavedal
Srca strtega!

Poljubi iskreni,
Vroči, medeni
Niso poceni!
Skrivajo bolečo laž,
Da srca mi ne daš!

Rada bi izliv ljubezni;
Vseeno – pijani ali trezni
Kako čustva so ti tuja,
Seks pa taka nuja!
Jaz rabim ljubezni izliv
Preveč si me že opil;
Sploh zdaj, ko si se spremenil
Mi nekaj čustev izlil
Name ne gledaš več kot na kos mesa
Spremenil si mnenje
Menim, da bolj s telesne potrebe in besa
In da so tvoje prve misli še vedno potenje!
Res misliš da boš zdaj dobil
in me potem lahko pustil?
Saj zelo dobro veš, da rabim dosti več
A kaj, ko tebi mar je samo za eno reč

Poljubi iskreni,
Vroči, medeni
Niso poceni!
Skrivajo bolečo laž,
Da srca mi ne daš!

Saj veš, da jaz trdno stojim
za prepričanjem svojim,
da te zavedem
da čisto boš zmeden,
da te zapeljem
in stran te odpeljem
ko bi vedela, zakaj ravno tebe,
ko že vsaka sekunda s tabo
povzroča same probleme;
zdravo bi bilo prekiniti to,
ampak nezanimivo zelo!
Raje se borim
In potem trpim,
Kot da sploh ne bi verjela,
Da lahko bi se rada imela!

Poljubi iskreni,
Vroči, medeni
Niso poceni!
Skrivajo bolečo laž,
Da srca mi ne daš!

Res te hočem imet'
Rada bi s tabo odkrivala svet
S tabo odkrivala del mene,
Ki poezijo iz mene požene
Daj, pridi me objet
Pridi si me vzet!
S poljubi iskrenimi,
Vročimi, medenimi!
Res je boljše to,
Raje čutim in kričim
Zraven neznosno trpim,
Kot da v srcu prazno
In ledeno se počutim!
Ne morem verjet, da konec bo zdaj,
Ko tako blizu se zdel je raj
Daj, le pridi si me vzet,
Ostani z mano do jutra objet!

Poljubi iskreni,
Vroči, medeni
Niso poceni!
Skrivajo bolečo laž,
Da srca mi ne daš!

Rada bi se osvobodila mej,
A ne moram s tabo naprej
Zato prosim pojdi daleč stran
Da ne bo krvavih, srčnih ran

Naj mi kdo končno pove zakaj
Vedno naletim na take dede,
Da pol toliko je zmede
Zakaj tako visoka je cena za raj?

Nočem verjeti,
Da to so le lažne, mamljive besede
Nočem sprejeti,
Da moje srce vedno znova nasede!

Zato pa zdaj že poka
Po šivih globokih,
Bo še kar nekaj joka
In dosti ran odprtih!

Kako nič ne čutiš ob vsem tem,
Ob teh pogledih, strastnih poljubih in nežnih dotikih
Odgovora ne poznam, a dobro vem
Da vsak vzdih s teboj dalje živel v mojih bo stihih!

Poljubi iskreni,
Vroči, medeni
Niso poceni!
Skrivajo bolečo laž,
Da srca mi ne daš!

In spet bom morala pisati pesem o tem,
Kako rada bi pela drugačen refren!
Zato od zdaj naprej z zvezkom spim,
Da v objemu pesmi se zbudim;
Saj tvoj objem je iluzija
Pesmi pa najboljša terapija!

xxx