Bledi dan sem dočakala
nebo se še ni prebudilo
in zadnja zvezda odhaja
ni bila rdeče barve
morda ni bila partizanka
se je pa vso noč borila
z upanji mnogih upajočih
bledo jutro je obiskalo oči
žalost z neba je hotela liti na zemljo
jo obiskati kot suho saharo
in obogateti vrtičkarjeve zakoličene zemlje
da bo vsaj nekaj zrastlo iz velikega truda
lezem počasi pokonci kot megla
in oblačim si volneni pulover
v rokah pa držim povodec
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!