Težko je biti prijatelj.
Težko je spremeniti razmerja.
Jih razstaviti kot razrezanko,
potem preoblikovati vsebino in obliko,
ki zraste v Rubikovo kocko,
v uganko, sestavljanko
z ostrimi robovi,
ki je ne morem obvladati,
obarvati,
vseh ploskev uskladiti.
Nesmiselni vzorci,
ki jih zaman vrtim, obračam,
ustvarjajo apokalipso mojih čustev.

Veš, ni lahko.
Toda prav počasi se prebujam
v eno ploskev.
Rdeča.
V gladko površino
se je ujel žarek upanja,
ki nežno šepeta,
pomirja krik zavesti,
da začenjam vsak nov dan
z mislijo, da mi je živeti.
V tem trenutku jemljem,
kar mi daje.
Kaj je včeraj, kaj je jutri,
danes čas obstane.

Prav imaš.
Gledati nazaj,
podoživljati vsa leta,
ni rešitev.

Dvigni sidro.

Boš tudi takrat moj prijatelj?

TanjaT