Nagrobni sonet

Mar pospremili k pokoju
večnem me iz rojstne hiše
vnuki bodo na grobišče?
Bom kot praded padel v boju


in na tujem v skupnem grobu
našel zadnje si ležišče?
Ali pa na skrajnem robu

me sveta nekoč poišče

 

bela smrt v polarnem krogu?

Kjer si že zaspal bom v bogu,

v tej slovenski rodni grudi

 

ali v Sahari odljudni,

vem, da spanec ta nevzdramen

enkrat se končal bo, amen.

Matej Krevs

Matej Krevs

Poslano:
13. 05. 2020 ob 23:46

Zastavica

Gregor Markič- Factotum

Poslano:
14. 05. 2020 ob 22:28

Super je.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
17. 05. 2020 ob 18:28

Se strinjam z Gregorjem tudi jaz :)

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
20. 05. 2020 ob 12:54
Spremenjeno:
20. 05. 2020 ob 12:56

hvala za črtico:) še za tiste, ki imajo preveč časa, prva verzija te pesmi z naslovom Prošnja iz leta 2012:


  Kadar poneso k pokoju
  me nekoč iz rodne hiše
  tja na britof, med mrliče,
  ali, če bom padel v boju

  in na tujem v skupnem grobu
  našel zadnje bom ležišče,
  naj takrat nihče ne briše
  solz si iz oči; v tem grobu,

  glejte, spal bom jaz bolj trdno
  in vsekakor bolj brezskrbno,
  kakor v perjanicah vi!


  Če pa komu le utrnila

  se bo zame solza mila,
  naj jo skrije pred ljudmi.


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Matej Krevs
Napisal/a: Matej Krevs

Pesmi

  • 13. 05. 2020 ob 18:29
  • Prebrano 237 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica